Modul 8 · Krediti in dolgovi
Kaj je kredit in zakaj stane denar?
Kaj izposoja v resnici je, iz katerih štirih delov je sestavljen vsak kredit, zakaj posojilodajalci zaračunavajo obresti in kaj se spremeni pri zavarovanem kreditu.
Ta lekcija je še zaklenjena
Ta modul se odpre, ko končaš prejšnjega — ali pa opraviš njegov preizkus, če snov že poznaš.
V tej lekciji
- Razloži kredit kot uporabo tujega denarja zdaj in vračilo pozneje, skupaj s ceno
- Poimenuj štiri sestavine kredita: glavnico, obresti, rok in zastavo
- Razloži tri razloge, zakaj posojilodajalci zaračunavajo obresti: čas, inflacijo in tveganje
- Loči zavarovan dolg od nezavarovanega in povej, kaj lahko posojilodajalec stori pri vsakem, če prenehaš plačevati
Ana in Bor istega dne vstopita v isto banko. Vsak prosi za 5.000 € z odplačilom v 3 letih in brez zastave. Ani ponudijo 4,5 % na leto, Boru 10 %. Ista banka, isti kredit, isti teden — zakaj torej Bor plača več kot dvakrat toliko?
Kredit pomeni uporabo tujega denarja že zdaj
je vsak dogovor, po katerem denar, blago ali storitve dobiš zdaj, plačaš pa jih pozneje. Če ti prijatelj posodi 50 € za vstopnico za koncert in mu naslednji mesec vrneš 50 €, je to kredit brez stroška. Banka želi biti za posojanje plačana. Denar, ki ga v nekem trenutku dolguješ, je tvoj dolg.
Vsak kredit je sestavljen iz štirih delov:
| Del | Pomeni | Primer |
|---|---|---|
| znesek, ki si ga izposodiš | 5.000 € | |
| cena izposoje, običajno letni odstotek tistega, kar še dolguješ | 4,5 % na leto | |
| Rok | kako dolgo imaš časa za vračilo | 3 leta |
| nekaj vrednega, kar zastaviš in kar lahko posojilodajalec vzame ter proda, če ne plačuješ | stanovanje, avto, zlat prstan |
Obresti niso enkratno nadomestilo. Pri večini kreditov se obračunavajo vsak mesec od dela, ki ga še dolguješ. Ko vračaš glavnico, se obresti zmanjšujejo.
Zakaj izposoja stane denar
Posojilodajalec zahteva obresti iz treh razlogov:
- Čas. Medtem ko uporabljaš denar, ga posojilodajalec ne more uporabiti za nič drugega.
- Inflacija. Cene običajno rastejo, zato bo 5.000 €, vrnjenih čez 3 leta, kupilo manj kot današnjih 5.000 €.
- Tveganje. Nekateri posojilojemalci nikoli ne vrnejo. Posojilodajalci zato dodajo postavko, imenovano pribitek za tveganje, s katero pokrijejo te izgube.
Prva dva razloga sta enaka za vse, ki si tistega dne izposojajo. Tretji je odvisen od tebe. To pojasni Ano in Bora: banka je ocenila, da bo Bor verjetneje zamujal z obroki, morda zaradi zamud pri plačilih v preteklosti. Če se tveganje zdi previsoko, posojilodajalec kredit zavrne.
Inflacija spreminja tudi to, koliko kredit v resnici stane. Če je tvoja obrestna mera 5 % in cene rastejo za 3 % na leto, je tvoja približno 5 % − 3 % = 2 %. Če inflacija poskoči na 8 %, tvoja mera pa ostane fiksna pri 5 %, postane realna mera negativna: evri, ki jih vrneš, so vredni manj kot izposojeni evri.
Zavarovan in nezavarovan kredit: kaj se zgodi, če prenehaš plačevati
krije zastava. Stanovanjski krediti so zavarovani z domom, številni avtomobilski krediti pa z avtom. Če prenehaš plačevati, lahko posojilodajalec po pravnem postopku zastavljeno premoženje proda in tako dobi svoj denar nazaj. Ker posojilodajalec pričakuje manjšo izgubo, so zavarovani krediti običajno cenejši.
nima za seboj določenega premoženja — le tvojo obljubo in tvoj dohodek. Večina osebnih kreditov, kreditnih kartic in dovoljenih prekoračitev je nezavarovanih in stane več. Če prenehaš plačevati, te mora posojilodajalec izterjevati z opomini, izterjevalci dolgov in sodišči. Na koncu mu lahko sodišče dovoli, da vzame del tvoje plače ali stanja na bančnem računu.
Delitev na »dober dolg« in »slab dolg« je le grobo vodilo
Ljudje pogosto imenujejo dolg za izobraževanje, dom ali delovno orodje »dober dolg«, dolg za počitnice ali naprave pa »slab dolg«. Ta zamisel je groba. Diploma lahko postane breme, če stane veliko več, kot diplomanti tega področja zaslužijo. Skromen avtomobilski kredit, ki človeku omogoča, da obdrži službo, je lahko smiseln, čeprav avtomobili izgubljajo vrednost.
Boljša vprašanja kot »dobro ali slabo?«:
- Ali poznam skupni strošek v evrih?
- Ali bi bilo plačevanje še mogoče, če bi mi dohodek upadel ali bi obrestna mera zrasla?
- Kaj se zgodi, če gre kaj narobe?
Preizkusi v praksi
Preveri svoje razumevanje
10 vprašanj. Za odklep naslednjega koraka potrebuješ vsaj 8 pravilnih odgovorov.