Modul 14 · Kako deluje gospodarstvo
Tiskanje denarja, QE in posojilodajalec v skrajni sili
Zakaj tiskanje denarja za plačilo računov dviguje cene, kaj prepoveduje pravo EU, v čem se razlikuje kvantitativno sproščanje in kdaj sme centralna banka v paniki posoditi banki.
Ta lekcija je še zaklenjena
Odkleneš jo, ko opraviš kviz v lekciji »Centralne banke: kdo določa obrestne mere in zakaj«.
Pojdi na »Centralne banke: kdo določa obrestne mere in zakaj«Ta modul se odpre, ko končaš prejšnjega — ali pa opraviš njegov preizkus, če snov že poznaš.
V tej lekciji
- S količinsko enačbo razloži, zakaj tiskanje denarja za plačilo vsega dviguje cene
- Navedi pravilo EU, ki centralnim bankam prepoveduje neposredno financiranje vlad
- Opiši kvantitativno sproščanje in zaostrovanje ter zakaj se cene in donosnosti obveznic gibljejo v nasprotnih smereh
- Razloži posojilodajalca v skrajni sili in zakaj posoja le plačilno sposobnim bankam
Župan majhnega mesta pravi: »Za novo šolo potrebujemo 10 milijonov €. Centralna banka ima tiskarski stroj. Zakaj ne natisne denarja?« Vprašanje zveni smiselno. Poglejmo, zakaj ni.
Tiskanje denarja za plačilo računov dviguje cene
Denar je terjatev na blago in storitve. Če se količina denarja podvoji, mesto pa še vedno speče enako število štruc, izdela enako število avtomobilov in opravi enako število striženj, lahko prodajalci dvignejo cene. Vsak evro tedaj kupi manj.
Količinska enačba kaže to logiko: M × V = P × Y. Denar (M), pomnožen s tem, kolikokrat se porabi (V), je enak ravni cen (P), pomnoženi z realnim proizvodom (Y).
V običajnih časih je povezava med denarjem in cenami ohlapna. V skrajnih primerih je močna: lekcija o prikazuje Nemčijo leta 1923, Jugoslavijo leta 1993 in Zimbabve leta 2008. Tiskanje najbolj prizadene varčevalce in ljudi s stalnimi dohodki, zato mu včasih rečemo »inflacijski davek«.
Kaj pravi pravo EU
Člen 123 pogodbe EU prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam odobrile prekoračitve ali drug kredit. Prav tako ne smejo kupovati državnega dolga neposredno od države. Temu pravimo . Cilj je vlade spodbuditi k trdnim proračunom. Zato slovenska vlada ne more prositi Banke Slovenije za posojilo. Denar si izposoja pri vlagateljih, tako da prodaja obveznice.
QE in QT
Kadar so kratkoročne obrestne mere že blizu ničle, lahko centralna banka še vedno sprosti razmere z nakupom obveznic. Temu pravimo (QE). Centralna banka na trgu kupuje državne in nekatere druge obveznice od vlagateljev. Nakupi dvignejo cene obveznic, znižajo dolgoročne obrestne mere in bančnemu sistemu dodajo rezerve. (QT) je obratno: centralna banka pusti, da njene obveznice zapadejo, ne da bi jih nadomestila.
QE ni darilo vladi. Denar gre vlagateljem, ki prodajo, država svoj dolg še vedno dolguje, nakupe pa je mogoče obrniti.
ECB je državne obveznice na trgu začela kupovati marca 2015. Marca 2020 je dodala pandemijski program nujnih nakupov (PEPP) z zgornjo mejo 1.850 milijard €. Neto nakupi so se končali leta 2022. Nato je prenehala ponovno vlagati izplačila zapadlih obveznic: od julija 2023 pri starejšem programu in od konca leta 2024 pri programu PEPP. Inflacija v evroobmočju je bila v vsakem letu od 2015 do 2019 pod 2 %.
Posojilodajalec v skrajni sili
V paniki lahko tudi zdravi banki zmanjka gotovine, če mnogo vlagateljev odide naenkrat. Zamisel o sega k Walterju Bagehotu leta 1873: centralna banka posoja v velikem obsegu, proti dobri zastavi in po kazenski obrestni meri. V evroobmočju se to imenuje nujna likvidnostna pomoč. Zagotavlja jo nacionalna centralna banka pod nadzorom ECB, in sicer samo bankam, ki so plačilno sposobne.
Banka, katere izgube presegajo njen kapital, je plačilno nesposobna. Posojanje taki banki bi bilo denarno financiranje. Obravnava se z reševanjem, temo poznejše lekcije.
Preveri svoje razumevanje
10 vprašanj. Za odklep naslednjega koraka potrebuješ vsaj 8 pravilnih odgovorov.