Modul 10 · Investiranje
Obveznice: posojanje denarja
Kako deluje obveznica, zakaj njena cena pade, ko obrestne mere rastejo, kaj povedo bonitetne ocene in zakaj je leto 2022 pokazalo, da tudi obveznice lahko izgubijo denar.
Ta lekcija je še zaklenjena
Odkleneš jo, ko opraviš kviz v lekciji »Delnice: lastništvo dela podjetja«.
Pojdi na »Delnice: lastništvo dela podjetja«Ta modul se odpre, ko končaš prejšnjega — ali pa opraviš njegov preizkus, če snov že poznaš.
V tej lekciji
- Razloži kupon, nominalno vrednost, zapadlost in donosnost ter izračunaj letne obresti obveznice
- S števili pokaži, da se cena obveznice giblje v nasprotni smeri od tržnih donosnosti
- Razberi bonitetne ocene in kreditne pribitke ter ločuj državne obveznice od podjetniških
- Razloži, zakaj lahko obveznice in obvezniški skladi izgubijo denar in kaj spremeni zadržanje do zapadlosti
Rok, star 40 let, kupi desetletno državno obveznico za 100 €. Leto pozneje nove obveznice plačujejo več obresti kot njegova in vidi, da je njegova obveznica ob prodaji vredna le 94 €. Mislil je, da so obveznice »varne«. Kaj je šlo narobe in ali je sploh šlo kaj narobe?
Obveznica je posojilo z urnikom
je posojilo, ki ga daš državi ali podjetju. V zameno ti posojilojemalec plačuje obresti, imenovane , običajno enkrat na leto, na določen datum pa vrne nominalno vrednost (posojeni znesek, pogosto 100 € ali 1.000 €). Ta datum je .
Obveznica za 5.000 € s kuponom 4 % in 10 leti do zapadlosti plača 4 % × 5.000 € = 200 € na leto, nato vrne 5.000 €.
Cena in donosnost se gibljeta v nasprotnih smereh
je tvoj skupni letni donos, če kupiš po današnji ceni in obveznico zadržiš do zapadlosti. Kupon obveznice je stalen, njena tržna cena pa se spreminja glede na donosnost, ki jo ponujajo podobne nove obveznice. Ko tržne donosnosti rastejo, so starejše obveznice z nižjimi kuponi manj privlačne, zato njihove cene padejo.
Če Rok obveznico zadrži do zapadlosti in posojilojemalec plača, dobi nazaj svojih 100 €, karkoli se je vmes zgodilo. Izguba je resnična le, če proda po 94 € ali če posojilojemalec ne plača.
Kdo si izposoja: bonitetne ocene
Posojilojemalci se razlikujejo po tem, kako verjetno odplačajo dolg. je ocena agencije o tej verjetnosti. Ocene BBB− ali boljše (po lestvici S&P in Fitch) imenujemo naložbeno bonitetno stopnjo (angleško investment grade). Nižje ocene, na primer BB, so »visokodonosne« ali »smetarske« obveznice. Bolj ko je posojilojemalec tvegan, več donosnosti mora ponuditi. Dodatno donosnost nad varno državno obveznico imenujemo kreditni pribitek.
Države, ki si izposojajo v lastni valuti, redko ne plačajo dolga, vendar se je to že zgodilo: Rusija leta 1998 in Argentina večkrat, Grčija pa je leta 2012 prestrukturirala svoj dolg. Obveznice, vezane na inflacijo, zvišujejo glavnico skupaj z inflacijo in tako varujejo realno vrednost.
2022: obveznice lahko izgubijo denar
Ko so obrestne mere leta 2022 hitro rasle, so ameriške desetletne državne obveznice izgubile približno 17,8 %, ameriške delnice pa približno 18 %. Padle so skupaj; za obveznice je bilo to najslabše leto v novejši zgodovini.
Preizkusi v praksi
Preveri svoje razumevanje
10 vprašanj. Za odklep naslednjega koraka potrebuješ vsaj 8 pravilnih odgovorov.