Modul 10 · Investiranje
Zakaj sploh investirati? Varčevanje, inflacija in čas
Kako imata varčevanje in investiranje različni nalogi, kako inflacija neopazno krči denar, ki miruje, zakaj je čas pomembnejši od zneska in kakšnega denarja ne smeš investirati.
Ta lekcija je še zaklenjena
Ta modul se odpre, ko končaš prejšnjega — ali pa opraviš njegov preizkus, če snov že poznaš.
V tej lekciji
- Razloži razliko med varčevanjem in investiranjem ter kateri denar sodi v katero
- Izračunaj realni donos in kupno moč, ki ostane po inflaciji
- Pokaži, zakaj lahko zgodnji začetek premaga poznejše investiranje večjega zneska
- Poimenuj denar, ki ga ne smeš izpostaviti padcem na trgu
Ana, stara 28 let, ima na varčevalnem računu 5.000 €, ki prinašajo 1 % na leto. Stric ji pravi: »Na delniškem trgu nikoli ne investiraj.« Sodelavec pravi: »Investiraj vse.« Oba zvenita prepričana. Kdo je bližje resnici?
Varčevanje in investiranje opravljata različni nalogi
ohranja denar varen in lahko dosegljiv. Investiranje pomeni nakup stvari, kot so delnice ali obveznice, za katere se pričakuje rast, in sprejetje, da lahko njihova vrednost nekaj časa pada. Pričakovana nagrada za to tveganje je višji : dobiček na tvoj denar, izražen v odstotkih.
Mnogim ustreza preprost vrstni red: najprej sklad za nujne primere in morebitni dragi dolgovi, nato cilji z datumom, nazadnje dolgoročno investiranje. Denar, ki ga boš kmalu potreboval, sodi na varno varčevanje.
Inflacija neopazno krči denar, ki miruje
Cene običajno rastejo. Kadar račun prinaša manj, kot rastejo cene, tvoj denar vsako leto kupi manj, čeprav stanje raste. Donos po inflaciji je realni donos:
realni donos = (1 + nominalni donos) ÷ (1 + inflacija) − 1
Čas je najmočnejši dejavnik
Donosi sami prinašajo nove donose. Zato je število let pomembnejše, kot večina ljudi pričakuje.
Dolgoročni podatki kažejo isto. V obsežni raziskavi ameriških trgov od leta 1900 do 2025 so delnice po odštetju inflacije prinesle okoli 6,6 % na leto, obveznice okoli 1,6 % in gotovina okoli 0,5 %. A donosi so iz leta v leto močno nihali: med letoma 1928 in 2025 je S&P 500 v 26 od 98 koledarskih let izgubil vrednost. Pretekli rezultati ne zagotavljajo prihodnjih.
Kateri denar naj ne bo investiran
je čas, ki preostane do trenutka, ko boš denar potreboval. Dolg horizont da trgom čas, da si opomorejo od padcev. Kratek tega časa ne daje. Denar za najemnino prihodnje leto, šolnino čez 18 mesecev ali lastno udeležbo pri nakupu avtomobila čez 10 mesecev naj ostane na varnem varčevanju.
Preizkusi v praksi
Preveri svoje razumevanje
10 vprašanj. Za odklep naslednjega koraka potrebuješ vsaj 8 pravilnih odgovorov.