Varčevanje z namenom

Ko se je januarja v Darkovem stanovanju pokvaril pralni stroj, je popravilo za 450 € plačal s kreditno kartico. Februarja je prispel račun za avtomobilsko zavarovanje, tudi tega je plačal s kartico. Do marca je plačeval obresti za oba računa. Noben račun ni bil velik. Darku je manjkal denar, odložen, preden ga je potreboval.

Sklad za nujne primere spremeni šok v težavo, ki jo zmoreš rešiti

Sklad za nujne primere je denar, namenjen samo nepričakovanemu: izgubi službe, bolezni, pokvarjenemu kotlu ali nujnemu potovanju. Pogosta smernica je od 3 do 6 mesecev nujnih stroškov. Nujni stroški so tisti, ki jih moraš plačati tudi v krizi: stanovanje, energija, hrana, prevoz, zavarovanje in najnižji obroki dolgov. Običajno so nižji od tvojega dohodka, zato je cilj lažje dosegljiv, kot se sliši.

Zakaj več mesecev? Iskanje nove službe lahko traja. Nadomestilo za brezposelnost običajno krije le del plače, izplačevati pa se lahko začne s zamudo. Brez rezerve se šok pogosto spremeni v drag dolg, kakor se je zgodilo Darku.

Prava velikost je odvisna od tvojega položaja:

• Cilj postavi višje (6 mesecev ali več), če si v samozaposlitvi, imaš nereden dohodek ali si za druge edini vir dohodka.
• Nižji cilj je lahko dovolj za gospodinjstvo z dvema dohodkoma iz zelo varnih služb.
• Začni z majhnim. Prvi »začetni« sklad, na primer 1.000 € ali en mesec nujnih stroškov, že pokrije številna presenečenja.

Kje ga hraniti

Sklad za nujne primere mora biti varen in hitro dosegljiv, ne da hitro raste. Mnogi uporabljajo ločen varčevalni račun, da denar neopazno ne odteče v vsakdanjo porabo. Preveri, ali banko krije jamstvo za vloge. V EU so bančne vloge zaščitene do 100.000 € na osebo na banko.

Nekatere možnosti so manj primerne. Delnice in kriptosredstva lahko močno padejo, pogosto v recesiji, ko se izgubljajo tudi službe. Dolga vezana vloga lahko zaračuna kazen, če denar dvigneš predčasno. Gotovina doma ne prinaša ničesar in jo lahko izgubiš ali ti jo ukradejo.

Denar, ki prinaša 0 %, zaradi inflacije še vedno izgublja vrednost. Zato se splača primerjati obrestne mere računov s takojšnjim dostopom.

Namenski skladi: računi, ki jih lahko predvidiš

Božič ni nujni primer. Prav tako niso nujni primer servis avtomobila, letno zavarovanje ali nov prenosnik, ko ima stari sedem let. To so predvidljivi stroški, zato sodijo v namenski sklad: denar, ki ga po malem odlagaš za znan prihodnji strošek.

Mesečni znesek je: (cilj − že prihranjeno) ÷ preostali meseci.

Cilji, ki jih lahko res dosežeš

»Želim več varčevati« je želja, ne načrt. SMART cilj je kratica iz angleških besed: Specific (konkreten), Measurable (merljiv), Achievable (dosegljiv), Relevant (ustrezen) in Time-bound (časovno opredeljen). Zamisel izhaja iz članka o managementu, ki ga je leta 1981 napisal George T. Doran.

• Nejasno: »Letos več varčujem.«
• SMART: »V 15 mesecih ustvarim sklad za nujne primere v višini 3.000 € na ločenem varčevalnem računu, tako da ob vsakem izplačilu plače nakažem 200 €.«

Kratkoročni cilji, ki so oddaljeni manj kot približno eno leto, sodijo v varne prihranke, do katerih lahko hitro dostopaš. Z denarjem za cilje, ki so oddaljeni več let, je mogoče ravnati drugače, kakor pojasnjujejo lekcije o investiranju.