Valute in trgovina: devizni tečaji, vezave in carine

Nika načrtuje počitnice v Združenih državah in želi naročiti prenosnik v ameriški spletni trgovini. Ta mesec evro kupi več dolarjev kot prejšnji mesec. Je to dobra novica?

Kaj naredi devizni tečaj

Devizni tečaj je cena ene valute v drugi valuti. Če se evro okrepi, kupi več dolarjev. Takrat so uvoz in počitnice v tujini za Evropejce cenejši, evropski izvoz je za tuje kupce dražji, blago s ceno v dolarjih, kot je nafta, pa manj obremenjuje inflacijo v evroobmočju. Šibkejši evro stori nasprotno. Močnejša valuta torej ni ne dobra ne slaba. Odvisno je od tega, kdo si.

Na valute vpliva mnogo dejavnikov: razlike v obrestnih merah, inflacija, obeti za rast, trgovinske bilance, cene surovin, politično tveganje in tokovi denarja v »varne« valute v krizi.

Plavajoče, vezane in skupne valute

• Plavajoči devizni tečaj določa trg. Evro, dolar, funt in jen plavajo.
• Vezava valute vrednost valute trdno veže na drugo valuto. Centralna banka mora potem ohranjati obrestne mere približno v skladu z obrestnimi merami države sidra in porabljati rezerve za obrambo tečaja. Dirham ZAE je vezan na ameriški dolar po tečaju 3,6725 AED, saudski rial pa po tečaju 3,75 SAR.
• Kitajska uporablja upravljani plavajoči tečaj: dnevni centralni tečaj s pasom trgovanja ±2 % glede na dolar.
• ERM II je ureditev EU, ki valuto povezuje z evrom. Danska krona se drži pri 7,46038 DKK za evro, znotraj pasu ±2,25 %.
• V denarni uniji, kot je evro, med članicami sploh ni deviznih tečajev.

Vezava se lahko prelomi. Od 6. septembra 2011 je Švicarska narodna banka držala spodnjo mejo 1,20 CHF za evro. Dne 15. januarja 2015 jo je ukinila in frank je poskočil.

Slovenija in evro

Slovenija je 28. junija 2004 vstopila v ERM II, evro pa je uvedla 1. januarja 2007 po tečaju 1 € = 239,640 tolarja. Slovenija je majhna in odprta: njen izvoz je okoli 79 % njenega BDP. Evro je odpravil tečajno tveganje in stroške menjave valut pri trgovanju z drugimi državami evroobmočja ter olajšal primerjavo cen.

Cena za to je, da se je Slovenija odpovedala lastni obrestni meri in lastnemu deviznemu tečaju. V recesiji v letih 2012–13 ni mogla devalvirati. Prilagajala se je prek plač, cen, proračunov in sanacije bank. Evroobmočje ima zdaj 21 članic, odkar se mu je 1. januarja 2026 pridružila Bolgarija.

Prehod na evro je slovensko inflacijo povečal le za okoli 0,2 do 0,3 odstotne točke, največ pri storitvah, kot so restavracije in hoteli. Kljub temu je več kot 80 % Slovencev pričakovalo rast cen. Izmerjena in občutena inflacija se lahko razlikujeta.

Rezerve, plačilna bilanca in carine

Centralne banke hranijo tujo valuto kot prihranke. Rezervna valuta je tista, ki jo hrani veliko centralnih bank in se široko uporablja v trgovini. V prvem četrtletju leta 2026 je dolar predstavljal 57,1 % rezerv, evro 20,0 %, jen 5,4 % in renminbi 2,0 % (Mednarodni denarni sklad, IMF).

Plačilna bilanca beleži posle države s preostalim svetom. Tekoči račun zajema trgovino z blagom in storitvami ter dohodke. Finančni račun zajema naložbe in kredite. Računa sta si zrcalna: država s primanjkljajem na tekočem računu si izposoja v tujini ali prodaja sredstva. Leta 2025 je tekoči račun znašal +3,6 % BDP v Sloveniji, +4,4 % v Nemčiji, +4,9 % na Japonskem, −3,8 % v Združenih državah in −3,1 % v Združenem kraljestvu (Svetovna banka).

Carina je davek na uvoz, ki ga na meji plača uvoznik. Kdo jo nazadnje nosi, je odvisno od tega, kako se prilagodijo cene: tuji proizvajalec (nižje cene), uvozniki in trgovine (nižje marže) ali kupci (višje cene). Carine lahko zaščitijo panogo in prinesejo prihodek. Lahko pa tudi dvignejo cene, izzovejo povračilne ukrepe in motijo dobavne verige.

Februarja 2026 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da zakon o izrednih pooblastilih iz leta 1977, ki ga je uporabil predsednik (IEEPA), carin ne dovoljuje. Vlada je nato uporabila druge trgovinske zakone, pravila o carinah pa se še naprej spreminjajo.