Modul 14 · Kako deluje gospodarstvo
Kako država plačuje račune: proračun, primanjkljaj in dolg
Kako vlade zbirajo in porabljajo denar, kaj ločuje primanjkljaj od dolga, kako delujejo obveznice, donosnosti in ocene ter kaj pomenita vrednosti EU 3 % in 60 %.
Ta lekcija je še zaklenjena
Odkleneš jo, ko opraviš kviz v lekciji »Tiskanje denarja, QE in posojilodajalec v skrajni sili«.
Pojdi na »Tiskanje denarja, QE in posojilodajalec v skrajni sili«Ta modul se odpre, ko končaš prejšnjega — ali pa opraviš njegov preizkus, če snov že poznaš.
V tej lekciji
- Preberi preprost državni proračun in loči primanjkljaj (letno vrzel) od dolga (nakopičenega stanja)
- Razloži, kako se vlade zadolžujejo z obveznicami in kaj sporočata donosnost in bonitetna ocena
- Pojasni razmerje med dolgom in BDP ter zakaj je pomembna razlika med obrestno mero in rastjo
- Povzemi referenčni vrednosti EU 3 % in 60 % ter zakaj je pomembno prijaviti dohodek
Ana, stara 34 let, sliši, da je proračunski primanjkljaj Slovenije leta 2025 znašal 2,5 % BDP, dolg pa 65,7 %. Neki sosed pravi: »Država je bankrotirala.« Drugi pravi: »Dolg ni pomemben.« Kaj pomenita ti dve števili?
Prihodki, izdatki, primanjkljaj in dolg
našteva, kaj država pobere in kaj porabi. Prihodki prihajajo predvsem iz davkov in prispevkov za socialno varnost. Izdatki pokrivajo pokojnine, zdravstvo, izobraževanje, obrambo, ceste, obresti na dolg in drugo. Kadar država z davki in izdatki usmerja tudi gospodarstvo, to imenujemo .
Če so izdatki večji od prihodkov, nastane . Če so prihodki večji, nastane presežek. Država se zadolži, da primanjkljaj pokrije. Vsota preteklega izposojanja, ki je še neporavnano, je .
Predstavljaj si kad: primanjkljaj je pipa, dolg pa višina vode.
Leta 2025 so vlade evroobmočja zbrale prihodke v višini 46,9 % BDP in porabile 49,8 %. Slovenija je zbrala 47,1 % in porabila 49,6 % (Eurostat).
Kako se vlade zadolžujejo
Država se zadolžuje s prodajo : dolgoročnih obveznic in kratkoročnih zakladnih menic. Pogosto jih prodaja na dražbah. Kupci so banke, pokojninski skladi, zavarovalnice, tuji vlagatelji in gospodinjstva. Obveznice lahko po QE hrani tudi centralna banka. Ko obveznica zapade, jo država običajno odplača s prodajo nove. Temu pravimo obnavljanje dolga.
Donosnost je obrestna mera, ki jo zahtevajo vlagatelji. Zraste, če vidijo več tveganja ali pričakujejo višjo inflacijo. je mnenje agencije o tem, kako verjetno je, da država pade v neplačilo. Znižanje ocene lahko zviša stroške zadolževanja. Maja 2025 je agencija Moody’s Združenim državam znižala oceno z najvišje, Aaa, na Aa1.
Dolg glede na gospodarstvo
Razmerje med dolgom in BDP primerja dolg z enoletnim proizvodom, podobno kot lahko hipotekarni kredit primerjaš z enoletnim dohodkom. Pade, ko BDP raste hitreje kot dolg. Zraste, ko je obrestna mera za dolg (r) višja od nominalne rasti (g) in država pred plačilom obresti ne ustvarja presežka. Saldo proračuna pred obrestmi imenujemo primarni saldo.
Ni ene same varne ravni dolga. Japonska ima bruto dolg okoli 206 % BDP (IMF, 2025), pa ni bila v neplačilu. Večina njenega dolga je v lastni valuti in ga imajo domači imetniki. Argentina je bila v neplačilu pri nižjih deležih, deloma ker je bil velik del njenega dolga v dolarjih. Pomembni so imetniki dolga, njegova valuta, ročnost, obrestna mera, rast in dosedanje izpolnjevanje obveznosti države.
Pravila EU in pošten dohodek
Države EU so se dogovorile o dveh referenčnih vrednostih: primanjkljaju v višini 3 % BDP in dolgu v višini 60 %. Reforma, ki velja od 30. aprila 2024, od vsake države zahteva srednjeročni načrt, ki zajema štiri ali pet let, z reformami in naložbami pa do sedem. Komisija spremlja eno merilo, pot neto izdatkov. Leta 2025 je imelo enajst držav EU primanjkljaj 3 % ali več, dvanajst pa dolg nad 60 % (Eurostat). Vrednost 60 % je pravna referenčna vrednost, ne prepad.
Siva ekonomija, na primer delo za gotovino brez računa, zmanjšuje davčne prihodke. Delavec izgubi tudi pokojninske pravice, nadomestilo med boleznijo in možnosti za kredit, ker banke gledajo prijavljeni dohodek. V Sloveniji je treba od 2. januarja 2016 račune, plačane z gotovino, potrditi na spletu pri davčnem organu.
Preveri svoje razumevanje
10 vprašanj. Za odklep naslednjega koraka potrebuješ vsaj 8 pravilnih odgovorov.