Ko denar odpove: hiperinflacija

Če vprašaš Slovence, ki so bili leta 1989 odrasli, o denarju, se mnogi spomnijo cen na policah, ki so se spreminjale vsak teden, in prihrankov v nemških markah. To je bil kratek vpogled v hiperinflacijo. Nekaj let pozneje so v Srbiji in Črni gori cene vsak dan zrasle za več kot polovico. Kako lahko denar tako hitro izgubi vrednost in kaj ljudje storijo, ko se to zgodi?

Kaj je hiperinflacija

Hiperinflacija je tako hitra inflacija, da denar preneha delovati. Ekonomisti običajno pravijo, da se začne, ko cene zrastejo za več kot 50 % v enem samem mesecu. To zveni skromno, vendar se mesečne rasti množijo: po letu dni s 50 % na mesec so cene približno 130-krat višje.

Hiperinflacija je izjemno redka. Inflacija v evroobmočju, septembra 2026 3,8 % na leto, je nad ciljem 2 %, vendar je tisočkrat manjša od hiperinflacije.

Zakaj do nje pride

Vzorec je skoraj povsod podoben:

1. Država porabi veliko več, kot pobere z davki. Tej vrzeli pravimo proračunski primanjkljaj.
2. Ne more se dovolj izposoditi, zato vrzel plača z novo ustvarjenim denarjem.
3. Hkrati proizvodnja pade zaradi vojne, sankcij ali gospodarskega zloma. Več denarja lovi manj blaga.
4. Ljudje izgubijo zaupanje v denar. Porabijo ga v trenutku, ko ga dobijo, kar cene žene navzgor še hitreje.

Ko zaupanja ni več, denar najprej odpove kot sredstvo za shranjevanje vrednosti, kmalu pa tudi kot obračunska enota.

Pet znanih primerov

Nemčija, 1922–23. Leta 1914 je ameriški dolar stal 4,2 marke. Do novembra 1923 je stal 4,2 bilijona mark. Štruca kruha v Berlinu je s približno 160 mark ob koncu leta 1922 podražila na približno 200 milijard mark pozno leta 1923. K temu so prispevali vojni dolgovi, reparacije in denar, natisnjen za plačilo stavkajočih delavcev v zasedenem Porurju.

Madžarska, 1945–46. Najhujša kdaj zabeležena hiperinflacija; tabela prikazuje njen vrh. Novi forint je 1. avgusta 1946 nadomestil pengő.

Jugoslavija. Leta 1989 so se cene v Jugoslaviji, vključno s Slovenijo, zvišale več kot desetkrat. Dne 1. januarja 1990 je novi dinar nadomestil 10.000 starih. Slovenija je oktobra 1991 uvedla lastno valuto, tolar. V Srbiji in Črni gori je od leta 1992 do januarja 1994 sledila precej hujša epizoda. Januarja 1994 so se cene v enem mesecu zvišale za približno 313 milijonov odstotkov. Natisnili so bankovec za 500 milijard dinarjev.

Zimbabve, 2007–09. Na vrhuncu so se cene podvojile približno vsak dan in pojavil se je bankovec za 100 bilijonov zimbabvejskih dolarjev. Leta 2009 so ljudje smeli namesto domače valute uporabljati tuje valute, na primer ameriški dolar.

Venezuela, okoli 2016–21. Cene so dolga obdobja rasle za več kot 50 % na mesec. Država je valuti trikrat odstranila ničle (2008, 2018, 2021), milijoni ljudi pa so zapustili državo.

Kaj so počeli ljudje in kako se konča

Ljudje so se vsakič zaščitili na enake načine: plače so porabili takoj, varčevali in določali cene v tuji valuti ter blago menjavali neposredno. Uporabi tuje valute namesto domače pravimo nadomeščanje valute.

Izgubili so varčevalci, upokojenci in vsi, ki so prejemali nespremenljiv znesek. Pridobili so posojilojemalci s fiksnimi dolgovi, ki so se skoraj izničili.

Hiperinflacija se konča šele, ko se ustvarjanje denarja ustavi in ljudje verjamejo, da se je ustavilo. Odstranitvi ničel iz valute pravimo redenominacija. Je del večine rešitev, vendar sama ni rešitev. Jugoslovanski »novi dinar« z dne 24. januarja 1994 je deloval, ker je bil vezan ena proti ena na nemško marko in novega denarja ni bilo več mogoče prosto ustvarjati.