Inflacija: zakaj cene rastejo

Maja, upokojenka iz Maribora, je opazila, da sta njen račun za elektriko in tedenski nakup dražja kot lani. Njena pokojnina se je letos zvišala za 3 %. V istem času so se cene v Sloveniji zvišale za 3,3 %. Je torej Maja na boljšem ali na slabšem? Da lahko odgovoriš, moraš razumeti inflacijo.

Inflacija pomeni, da povprečna cena raste

Inflacija je splošna rast cen skozi čas. Običajno jo podajamo v odstotkih na leto. Ne gre za to, da se podraži en izdelek, ampak za povprečje vsega, kar kupuje tipično gospodinjstvo.

Ko cene rastejo, vsak evro kupi malo manj. Temu, koliko lahko kupiš s svojim denarjem, pravimo kupna moč. Pri 3-odstotni inflaciji bo 100 € čez leto dni kupilo toliko, kolikor danes kupi 100 ÷ 1,03 = 97,09 €. Pri stalni 2-odstotni inflaciji skozi 10 let kupi toliko, kolikor danes kupi približno 82 €.

Nasprotju, splošnemu padcu cen, pravimo deflacija. Zveni prijetno, a je lahko škodljiva. Ljudje odlagajo nakupe, ker bo blago pozneje cenejše, zato trgovine in podjetja prodajo manj. Tudi dolgove, določene v evrih, je težje odplačevati. Japonska je dolga leta živela s padajočimi ali nespremenjenimi cenami.

Ko inflacija upade, na primer s 5 % na 3 %, cene običajno ne padejo. Rastejo le počasneje.

Kako merimo inflacijo

Vsak mesec statistiki zabeležijo cene tisočev vrst blaga in storitev: kruha, najemnin, goriva, telefonov, striženja in drugega. Vsaka cena dobi utež: delež porabe gospodinjstev, ki gre zanjo. Tehtana povprečna sprememba je stopnja inflacije.

Večina držav objavlja indeks cen življenjskih potrebščin (CPI). Države EU objavljajo tudi HICP, harmonizirani indeks, ki v vseh državah EU sledi istim pravilom, zato so podatki primerljivi. HICP šteje vso porabo gospodinjstev znotraj države, vključno s porabo tujih obiskovalcev. ECB ga uporablja za svoj cilj. V Sloveniji oba objavlja statistični urad SURS. Septembra 2026 je nacionalni CPI zrasel za 3,3 %, HICP pa za 3,7 %: iste cene, različne uteži.

Tvoja lastna inflacija se lahko razlikuje od uradne. Kdor veliko vozi, bolj občuti cene goriva; kdor najema stanovanje, bolj občuti rast najemnin.

Zakaj cene rastejo in zakaj je cilj 2 %

Inflacija ima štiri glavne vzroke:

• Inflacija povpraševanja: ljudje in podjetja želijo porabiti več, kot lahko gospodarstvo proizvede.
• Inflacija stroškov: stroški poskočijo, na primer za energijo. Leta 2026 so spopadi na Bližnjem vzhodu dvignili cene nafte in plina. Septembra 2026 so bile cene energije v evroobmočju za 18,8 % višje kot leto prej.
• Rast denarne mase: v daljših obdobjih zelo visoko inflacijo vedno spremlja ustvarjanje denarja, ki je veliko hitrejše od rasti gospodarstva.
• Pričakovanja: če vsi pričakujejo 5 %, delavci zahtevajo več, podjetja zvišajo cene in teh 5 % običajno res nastopi.

ECB si prizadeva za 2 % v srednjeročnem obdobju in odstopanje navzgor ali navzdol šteje za enako nezaželeno. Leta 2026 je junija in septembra zvišala svoje obrestne mere, da bi preprečila širjenje energetskega šoka na plače in druge cene. Zakaj ne 0 %? Majhna pozitivna stopnja ohranja varnostno rezervo nad deflacijo. Pušča prostor za znižanje obrestnih mer ob upadu gospodarstva. Upošteva tudi, da cenovni indeksi inflacijo rahlo precenjujejo, na primer ko se kakovost izdelkov izboljša.

Realno in nominalno

Nominalna vrednost je število evrov, kot je zapisano. Realna vrednost je prilagojena za inflacijo: meri, kaj lahko s temi evri kupiš. Hitro pravilo:

realna sprememba ≈ nominalna sprememba − inflacija

Majina pokojnina se je zvišala za 3 %, cene pa za 3,3 %. Njena realna pokojnina se je spremenila za približno 3 − 3,3 = −0,3 %. Evrov ima več, a z njimi kupi malo manj. Da bi ohranila korak, bi morala njena pokojnina z 800 € zrasti na 800 × 1,033 = 826,40 €, ne na 824 €.